Na Kriški gori (nekdanji Oslovski gori) v Belih Vodah z dvema cerkvama sv. Križa je znana božja pot. Že v začetku 19. stoletja so na gori, na mestu, kjer naj bi pred razpelom klečal vol, zgradili leseno uto in vanjo postavili križ; romarji, ki jih je bilo vedno več, pa so na stene te preproste kapele navezali razne votivne podobe za priprošnjo ali v zahvalo. Ko so zgradili obe cerkvi, pa je bilo teh shodov in romarjev vsako leto več.
Med leti 1831 in 1841 so pozidali prvo cerkev, posvečeno sv. Križu, med letoma 1850 in 1862 pa še drugo, večjo cerkev sv. Križa. Poleg obeh cerkva pa so na gori tudi svete stopnice z lepimi freskami.
Z večjo cerkvijo sv. Križa v Belih Vodah je tesno povezan tudi mariborski škof Anton Martin Slomšek, ki je 8. avgusta leta 1862 priromal k cerkvi in jo posvetil. Od romarjev se je že hudo bolan Slomšek poslovil z besedami: ˝Sedaj pa z Bogom, preljubi, ne bodete me več videli.˝ Šest tednov zatem je Slomšek umrl. Med oddihom na Sv. Križu pa je Slomšek napisal tudi svojo zadnjo pesem. Del pesmi se glasi takole:
˝O, križ! Na visoko postavljen,
zastava premage si nam!
Visoko nam bodi pozdravljen,
zaupanje naše si nam.˝